Četrti dan Camina sva popoldan zaključila v mestu Puente la Reina z 2800 prebivalci, po 21km hoje, v albergu na mali vzpetini nekoliko nad mestom.
Zjutraj se je pot iz Cizur Menorja najprej počasi in položno vzpenjala do vasice Zariquiegui, nato pa se bolj strmo vzpela po boku hriba navzgor na prelaz Alto de Perdon, Goro odpuščanja, na katerem je postavljeno znano obeležje romarjem.
Alto de Perdon je prva od dveh najbrž najbolj posebnih točk Camina, poleg Cruz de Ferra. Na obeh naj bi romar odložil del svojih bremen, le da v različnih oblikah – na Cruz de Ferru tiste neposredne, ki so zgoščene v kamnu, ki ga romar prinese s seboj od doma, na Altu de Perdon pa one druge, posredne, ki bremenijo njegovo dušo. Z leti, ko se življenjski nahrbtnik napolni neštetih razočaranj, zamer in žalosti, lahko prav odpuščanje nekoliko razbremeni ta velik nahrbtnik…
Malo pod prelazom naj bi bil izvir vode Fuente de la Teja, za katerega naj bi ljudsko izročilo govorilo, da je tu hudič ponujal vodo romarjem, če bodo v zameno zatajili vsaj Sv. Jakoba, kar pa so romarji ogorčeno zavrnili. Marjanca nama je zato že zjutraj zabičala, da se pri tem izviru ne bova ustavljala, in naj si kar pripraviva dovolj vode za prej in potem. Ampak čeprav sva potem gledala, kje naj bi bil, ga nisva nikjer opazila… Mogoče pa se je hudič naveličal čakati… 🙂
V vodniku piše, da se pokrajina po Cizur Menorju spremeni, postane manj hribovita in preide v bolj izravnano in prostrano območje. Iz Alto de Perdon se je to res že lepo videlo.
Iz prelaza se pot spusti navzdol po razmeroma strmi in krušljivi stezi, potem pa preide v malo gor in malo dol stezo, ki pripelje v vasico Uterga in nato dalje v malo večji Obamos z zanimivim asketskih vaškim trgom. Tu sva se malo ustavila in pomalicala.
Potem sva nadaljevala v mestece Puente la Reina. V mestu sva se ustavila v cerkvi s kipom “črnega” Sv. Jakoba, potem pa skozi historično središče in čez znani most iz 11. stoletja nadaljevala do alberga malo nad mestecem.
Buen Camino!
u t r i n k i 
Kako lepe fotografije!
Ja, ti posebni točki sta torej tam kjer sta gotovo z razlogom …
Če se do Gore odpuščanja še ni stopila tista kepa v želodcu – potem se je tu skoraj zagotovo? Je nahrbtnik lažji?
Buen Camino,
Lidija
Všeč mi jeVšeč mi je
A veš da sem prve dva dni res večkrat študiral zakaj je letos nahrbtnik težji, pa enako imam v njem kot lani… No, po nekaj dneh pa se je pokazalo da je postal malo “lažji” – se pravi: navadit se ga je bilo spet treba… Ampak tako je zdaj, po petih dneh – upam da si v nadaljevanju ne spet premisli 🙂
Všeč mi jeVšeč mi je
Živijo!
Obujam in obnavljam svoje zapiske, zaenkrat se kar veliko vtisov ujema, nekaterih pa ne prepoznam. V času se je kaj spremenilo, pa tudi gledamo iste stvari vsak malo drugače, hvala Bogu. Če bi se dalo zleteti in pokukati do vaju…Na Alto de Perdon je bila obakrat taka megla, da se ni videlo pet metrov pred nosom…Drugače pa je verjetno tudi za vaju ta del poti prav poetičen, vsaj slike kažejo tako –
Danes sta že v Estelli ali celo Los Arcosu, tako da (spet) čakam novih vtisov in opisov…
Buen Camino,
Vesna
Všeč mi jeVšeč mi je
Res je, včeraj na Altu de Perdon sva res imela srečo z vremenom – vidljivost je bila lepa. Drugače pa sva danes v Estelli, nič naprej. Ugotovila sva, da se etape, ki sva jih dobila v pisarni peregrinov v SJPDP in ki so sestavljene po cca 22-25km, prav lepo ujamejo z najinimi dnevi do takrat, ko sva rezervirala let nazaj domov. Tako da bova drugače kot sva najprej mislila, sedaj najbrž kar sledila tem etapam. V Los Arcosu bova tako jutri. Buen Camino!
Všeč mi jeVšeč mi je