Pridružila sva se pogumnim ženskam, ki so šle že tretjič samoiniciativno romat od doma na Staro goro. Od Soče navzgor na Kolovrat, navzdol do Idrije in spet navzgor na Staro goro, in potem seveda še nazaj.
Ob mejni reki Idriji je lebdel spokojen mir. Včasih so tu na obeh straneh reke stražili, da ne bi kdo nekontrolirano hodil sem ali tja, danes v ta namen ni več potreben noben stražar – ljudi, ki bi lahko prehajali, skoraj ni več…
Zgodaj zjutraj smo šli in se vrnili pred večerom. Zvečer so podplati pekli in noge bolele, danes se pa spomnimo samo še lepega dne, lepe družbe in lepe poti.
Advertisements
Waw, lepe slike…
Všeč mi jeVšeč mi je