Saint Jean Pied de Port

V simpatičnem alberghu v mestecu Saint Jean Pied de Port na francoski strani Pirinejev se zvečer odpravljava k počitku. Jutri pričenjava s prvim dnem najinega Camina…

Včeraj zvečer sva poletela iz Trsta v London. V letališki čakalnici sva si našla kolikor-toliko udobna sedeža in se pripravila na dolgo presedanje preko noči in tekom celega dopoldneva, saj sva imela naslednji polet v Biarritz šele danes sredi dneva. Pet minut čez polnoč sva odprla majhno steklenico šampanjca – in nazdravila Marjančinemu rojstnemu dnevu… Ne zgodi se velikokrat, da lahko slavljencu voščiš že v prvih minutah njegovega praznovanja 🙂 . In še manjkrat se zgodi, da postaneš starejši eno uro kasneje in ti je tako podarjena dodatna ura “mladosti” – v Londonu je namreč čas pomaknjen uro nazaj v primerjavi z našimi kraji, in je tako tudi polnoč z rojstnim dnem nastopila uro kasneje… 🙂 .

Naslednji dan sva nato po pripetljaju s pokvarjenim letalom, ki ni moglo poleteti v Biarritz, ampak smo morali po uri čakanja presesti na drugo letalo, ter po zaskrbljenemu pošiljanju sms-jev taksistki, ki naj bi naju skupaj z drugimi odpeljala iz letališča, pod večer vendarle srečno prispela v Saint Jean Pied de Port in v albergh, ki sva ga vnaprej rezervirala.

Odpravila sva se v pisarno peregrinov in prejela credencial, romarski potni list s prvim žigom.

Potem sva se sprehodila po mestecu. Saint Jean Pied de Port je malo mestece s 1500 prebivalci, v srednjeveškem delu lepo in slikovito, od 1988 del Unescove svetovne dediščine. Stopila sva čez znani most, preko katerega se začenja Camino pot navzgor proti Pirinejem, in pomislil sem koliko različnih zgodb, upanj, strahov in radosti številnih peregrinov, ki so tu začenjali svojo pot, lebdi v zraku okrog naju… Potem sva stopila tudi v cerkev – Eglise Notre Dame de St. Jean Pied de Port z osupljivo “asketsko” gotsko notranjščino, in prižgala svečke…

Kasneje smo se v alberghu zbrali pri skupni večerji. Za lastnika albergha bi lahko rekli, da svoje delo jemlje skoraj kot poslanstvo – predstavil nam je albergh, nas skozi prispodobe stare baskovske igre spoznal med sabo, povprašal od kod prihajamo in vzpodbudil da smo spregovorili o mislih, ki jih v nas budi Camino…

Jutri zjutraj bova torej stopila na pot. In kot sem že zapisal: upava da nama bo naklonjena…

Buen Camino!

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s