C’est la vie…

Dolina je bila obsijana s soncem in zgledalo je lepo in zdelo se je da bo po dolgem času to spet en krasen dan v hribih. Vse dokler nismo na enem od zadnjih ovinkov pod Vršičem zapeljali v meglo – od tod dalje nas je vso nadaljnjo pot objemala samo še gosta mlečna belina…

Jah, nič… Tudi tako je v življenju. K bleščečim podobam od lani in predlani in predpredlani in predpredpredlani… smo tako tokrat dodali še eno drugačno izkušnjo.

Ampak že na Caminu sva ugotovila, da nobena sivina vendarle ni do konca siva. Ko smo se kasneje spet spustili pod tistega od zadnjih ovinkov pod Vršičem, so se tako odprle tudi še drugačne, lepše podobe…

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s