Finisterra, na koncu sveta

Danes zjutraj sva se z avtobusom odpeljala v mestece Fisterra ali tudi Finisterra na skrajnem zahodnem delu Galicije in Španije, ob Atlantskem oceanu. Od mesteca še malo bolj proti zahodu se skalnat rt izteka v morje in včasih je veljalo, da je tu konec sveta…

Finisterra je malo mestece. Iz njega poteka slabo uro dolga peš pot ob cesti do rta s svetilnikom. Tik pred svetilnikom je postavljen kamen z oznako 0 km, od svetilnika navzdol pa se skalnato pobočje prevesi proti morju. Od tu dalje se do obzorja razteza le še neskončno morje. Konec sveta…

Na skalah nad morjem so romarji zažgali del svojih oblačil, ki so jih nosili med romanjem in s tem simbolno končali svoje  romanje. Podobno naredi tudi danes veliko romarjev, ki pride sem, ali pa vsaj odloži kaj od svoje romarske imovine. Na skalah je tako moč videti opuščene pohodniške čevlje, pohodniške palice… Vse dokler jih veter in neurje najbrž ne odpihneta v morje.

Razmišljal sem da bom, če bova prišla do konca najinega romanja, na skalah nad morjem simbolno zažgal svoj žepni robec. Tisti robec, v katerega bi si vsak dan v vročini brisal pot iz čela, in v katerem bi se torej na koncu romanja zrcalil ves napor teh trinajstih dni. Pa sem si že pred dnevi premislil. Ker nama je bilo v resnici vreme tako naklonjeno, da robec sploh ni bil tako zelo premočen. In ker nama je bilo na poti tako zanimivo in posebno in lepo, da je vse to povsem zasenčilo napore, ki so bili.

Tako je izpadlo, da svojega romanja v Finisterri sploh nisva simbolno zaključila. Kdo ve, mogoče pa to pomeni, da ga bova lahko prišla zaključit še kdaj drugič..?

Ampak kakorkoli, jutri zapuščava Santiago. Zvečer letiva proti domu in v četrtek bova, upam, že doma.

Buen Camino!

Advertisements

2 thoughts on “Finisterra, na koncu sveta

  1. Draga Marjanca in Božo, to bo pa res zaključek, kajne? Kaj naj rečem? Vesela sem, da sem lahko “romala” z vama! Prav vsak dan sem se veselila utrinkov – prelepih posnetkov, opisov in vtisov z Jakobove poti. Kar malo pogrešala jih bom…
    Toliko kot sem bila z vama v mislih na tej poti, še nisem bila in najbrž ne bom več – ali pač? Božo, robca nisi sežgal in vsak zaključek pomeni nov začetek…

    Naj vama torej zaželim samo še Buen Camino – srečno pot domov in komaj čakam, da se vidimo!

    Lidija

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s