13. dan: Santiago de Compostela – prišla sva

Danes, v nedeljo, sva malo pred 13. uro prispela v Santiago. Po trinajstih dneh in 323 km, odkar sva stala ob školjki na ulici v Leonu, sva stopila ob školjko na trgu pred katedralo sv. Jakoba v Santiagu de Composteli…

Iz O Pedrouza sva odšla zjutraj nekaj minut kasneje, kot običajno. Pot je vodila najprej skozi gozd, nato skozi dve vasici, se strmo dvignila in zaobšla letališče pred Santiagom, potem pa po planoti vodila do kompleksa Monte do Gozo – “gore radosti”, kjer naj bi romarji v daljavi prvič ugledali zvonike katedrale sv. Jakoba. Na poti ni bilo nobene posebne gneče – najbrž je večina peregrinov res odšla na pot že zgodaj zjutraj.

Potem se pot začne spuščati proti mestu Santiago. Skozi predmestje sva hodila kar nekaj časa, in ko sva pomislila, da se že kar malo vleče,  sva vstopila v srednjeveški del mesta. Ulice so se zožale, se napolnile z vrvežem in nad strehami so se prvič pokazali vrhovi zvonikov katedrale. Še malo in skozi prehod sva vstopila pred katedralo sv. Jakoba…

Ne, nobene fanfare niso zadonele, nebo ni zažarelo in zvoniki so trdno stali na svojem mestu… Samo v nama je bilo veliko veselja in še enkrat veselja in radosti in zadovoljstva. In v vseh ostalih peregrinih, ki so že bili na trgu in ki so takrat prihajali nanj. In ki so posedli po trgu ali v senci pod arkadami nasproti stoječe palače, si čestitali, se fotografirali…

Kar stala sva tam nekaj časa in opazovala ves ta vrvež in veselje in si rekla: a sva si mislila da bova res stala tule..?

In se v mislih zahvalila vsem, ki so nama sledili in naju vzpodbujali…

Potem sva se odpravila v urad za peregrine po compostelo, potrdilo o prehojenem Caminu. Čeprav sva mislila, da bova prišla v mesto kasneje, ko se bo gneča peregrinov že umirila, je bilo tudi v uradu še vse živo. Najbrž sva v vrsti čakala kar celo uro. Ampak saj zdaj imava čas, sva si rekla…

Potem pa sva se počasi odpravila v sobo, ki sva si jo že prej rezervirala. V Santiagu bova ostala še tri dni. Jutri bova šla v miru in počasi v katedralo, si ogledovala mesto, pojutrišnjem se nameravava odpeljat “na konec sveta”, v Finisterro, nato pa se že vračava domov.

Vmes pa bova v mislih gotovo še neštetokrat obnovila vtise in podobe, ki sva jih doživljala vso to pot.

Buen Camino!

Advertisements

4 thoughts on “13. dan: Santiago de Compostela – prišla sva

  1. Kako vaju občudujem in kako sem z vama vesela, sem že povedala, objela pa vaju še nisem! Za vsakega en krepak, krepak objem in naj vama bo lepo “do konca sveta” in naprej:).

    Buen Camino

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s