Camino: od želje do (skoraj že) poti

Ne spomnim se več, kdaj me je prvič prevzela misel da bi šla prehodit Camino. Špansko Jakobovo pot v Santiago de Compostelo.  Vem samo, da je tega že dolgo. In da sem si kmalu potem izposodil knjige Staše Lepej in Naceta Novaka in jih prebral na mah. Potem pa je želja počasi utonila v ozadje.

Potem smo pred leti hodili po obrambnih jarkih in romarski poti in tam srečali Vesno, oprtano z nahrbtnikom. Trenirala je za  Camino. Dobra dva meseca kasneje sem jo poklical in prišla je k nam v pisarno in nam pripovedovala o vtisih, izkušnjah in nam pokazala fotografije. Želja se je spet prebudila… Ampak potem v množici drugih stvari kmalu tudi spet zbledela…

Skoraj vse do letošnje zime, ko sva ne vem zakaj in ne vem od kje začela vedno bolj govoriti o tem. Potem sta nama Uroš in Nika za novo leto kupila novo knjigo o Caminu,  od zakoncev Jelenko. In nekaj mesecev kasneje naju je tiste sobote kar naenkrat prijelo, da bi nesla žegnat na Sveto goro, tri ure hoje v eno smer. Pa sploh ne zaradi žegnanja, bolj vznemirljiva je bila misel na hojo. Kot nekakšno romanje…

Potem se je začelo vrteti kot samo od sebe. Vedno bolj se nama je zdelo, da bi pa res lahko šla letos poleti. Začela sva brskat za letalskimi leti, prebirat forume in vodnike… In sestavljat najine načrte – kdaj, kako, koliko… Prehoditi celo pot pomeni vsaj 30 dni, skupaj s prihodom tja in odhodom nazaj in še kakšnim dnevom počitka pet do šest tednov odsotnosti – toliko si ne moreva privoščit, sva si mislila. Pomišljala sva, da bi vseeno začela v San Jean Pied de Portu in potem prišla do koder bi pač prišla, ter nadaljevala naslednje leto – ampak vse prevečkrat se zgodi, da potem naslednje leto prinese nekaj drugega, nepričakovanega, in ostanejo načrti nedokončani. Tako da sva se na koncu odločila za srednjo pot: začela bova v Leonu in prehodila pot do Santiaga. 323 km, oziroma 12 dni (ali še kakšnega povrh)…

Vmes sva začela “nabirat kilometre” oziroma utrjevat noge. Enkrat ob Soči navzdol in nazaj, drugič navzgor, tretjič spet nekam drugam. Kasneje sva to “nadgradila” še z ruksaki, v katere sva zložila vso opremo za Camino. Enkrat sta se nama ob Soči navzdol za družbo in vzpodbudo pridružila Džovani in Lidijčka – še zdaj se mi zdi da je Džovani prav uzival, ko naju je gledal in si mislil, kaj vse mu je prihranjeno…

Mislila sva, da nama po petnajstih letih hribolazenja kilometri ne bodo delali težav – pa sva se zmotila. Hoja v hribe je očitno nekaj drugega, kot dolga hoja po razmeroma ravnem terenu in poteh. Ne vem, mogoče je hoja po hribih bolj dinamična in noge ves čas bolj migajo, po ravnem pa boj monotona in enakih gibov, mogoče so hribovski čevlji bolj oblazinjeni kot treking čevlji, mogoče sva pa samo midva vmes že malo zarjavela – ampak čeprav prej v vseh letih nisva imela nikoli problemov niti z enim samim žuljem, so se zdaj kar začeli oglašat. In po prvih dvajset in več kilometrih so me noge kar konkretno bolele… In tiste zadnje štiri kilometre nad tridesetimi sem okrog Ljubljane prehodil kot bi bil lesen.

Še danes pravim, da če ne bi letalskih kart rezervirala tistega petka enkrat na začetku, preden sva začela dobro nabirat kilomete, jih mogoče kasneje sploh ne bi hotel več.

In vmes, ko prebiram forume, večkrat kakšen peregrino med spoznanji, ki mu jih je prinesel Camino, zapiše tudi: ne glede na to, kako si se pripravljal in se ti morda celo zdi, da si v dobri kondiciji – Camino je v resnici še precej težji…

No ja, zdaj sva tu. Teden dni pred tem, da dolgoletna pritajena želja postane resničnost.

Bogsigavedi za kakšno se bo izkazala ta resničnost…

Res pa je tudi, da če bi ostala doma, tega ne bi nikoli izvedela.

Advertisements

5 responses to “Camino: od želje do (skoraj že) poti

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s