Včasih se mi zdi da utrinke skorajda kradem naravi, pritajen in skrit nekam na stran ob podobah, ki se vrstijo. Drugič se mi zdi, da jih brezskrbno nabiram in nizam enega za drugim, tako kot je Tantadruj okrog pasu nabiral svoje zvonce…
Danes smo spet spet hodili po Tantadrujevih krajih. Morda se je prav zato zdelo, da jih lahko nabiram na vsakem koraku…
