Matajur nam je spet namenil čudovit dan in krasne razglede. Tako lepe, da že nismo več našli besed, s katerimi bi opisali navdušenje. Vmes sem razmišljal, da se nam je takšen predstavil že večkrat: najmanj pred leti, pa potem še enkrat in znova. In da se tudi tokrat s takimi podobami ne samo poslavlja ob koncu leta, ampak da nas je z enako lepimi tudi pozdravil na začetku. Tako da se je zaključek ponujal kar sam po sebi: če se jesenska pravljica dogaja na Slemenovi špici, potem je Matajur očitno kraj, kjer se dogaja zimska pravljica…
