Zimska jesen

Žal mi je bilo, ko sem pomišljal da nas je letos slabo vreme prehitelo in da se ne bomo mogli več podat na Slemenovo špico, tako kot že nekajkrat doslej občudovat zlatorjave jesenske barve. Ko se je vmes napovedalo nekaj dni sončnega vremena se nama je zato kmalu porodila misel: kaj pa če bi vendarle šla…?

Mislil sem da pot še ne bo zelo zasnežena, tako kot je bilo videti pri Juretu, in da bo najbrž tudi že zgažena, pa sem se močno zmotil. Zadnje sneženje je navrglo obilo novega snega, še prav rahlega, in vanj so bile vtisnjene le ene same stopinje. Zgazil jih je fant, ki je šel na pot kakšno uro pred nama in sva ga srečala ko se je že vračal. In čeprav se nama je kljub njegovi gazi marsikje še vedno vdiralo do pasu, sva mu bila neizmerno hvaležna, da nama je utrl pot. Da sva prišla na cilj je bil zaslužen še veliko bolj kot sta bili najina želja in vztrajnost.

Travnik med macesni pod Slemenovo špico pa je bil bel, odet v tišino, in zareč v močni sončni svetlobi. Tak, da je to težko povedat z besedami…

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s