Vonj po jeseni

Rodica je bila taka, kot največkrat: na pobočjih še topla in sončna, na vrhu pa vetrovna in na trenutke meglena. Pa se nisva dala: pod vrhom sva se stisnila na zavetnejšo polico in nalašč pomalicala s pogledom na Rut in Grant pod seboj…

Nazaj grede sva se sprehodila po Rutu. Med hišami je pihljal rahel veter, sem in tja so se po cesti kotalili orehi, nekje tepke, barve hiš in dreves kot da bi postajale temnejše. Zdelo se je da že diši po jeseni…

 

 

 

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s