Drugi dan: Rysy

Kot da še ne bi želeli čisto pretrgat vezi s Poljskim delom Tater smo se v hribe najprej odpravili na Rysy (2499 m), markanten vrh na sami meji med Slovaško in Poljsko. Pravzaprav ima Rysy tri vrhove, od katerih sta dva na Slovaškem, eden pa na Poljskem, in slednji je tudi najvišji vrh Poljskih Tater. No, ali pa smo morda želeli z Rysyjem opravit že na začetku, dokler smo še sveži… Pot nanj je namreč razmeroma dolga, skoraj pet ur vzpona…

Iz Štrbskega plesa smo se najprej odpravili v dolino k Popradskemu plesu (1494 m). Pot se je najprej vzpenjala skozi gozd, kmalu zatem pa se je proti jezeru, do katerega je dobra ura, celo ponovno spustila. Tu se je nato odcepila levo v Mengusovsko dolino in nato skozi ruševje, preko več brvi, ki premoščajo manjše potoke, in zatem po travnatem pobočju sčasoma prešla v značilno “tlakovano” kamnito pot, ki nas je deloma v normalnem vzponu in deloma v nekaj vijugah postopoma pripeljala do Žabiega plesa Mengusovskega (1921 m), malega jezerca na polici v zatrepu doline. Po vsej poti so nas pogosto prehitevali mladi planinci, sodeč po govorici Slovaki. Saj ne da bi mi hodili tako zelo počasi, ampak očitno so Slovaki še precej močnejši kozli… Od Žabiega plesa pa smo nadaljevali bolj strmo: pot se je vzpela po pobočju na desno ter mimo nekaj verig in jeklenic, ki so nam bile v oporo pri prečkanju odseka preko mokrih skal, dosegla sedlo nad Mengusovsko dolino. Malo kasneje za sedlom pa se nam je nekoliko višje že pokazala Chata pod Rysyjem (2250 m). Za nami so bile slabe štiri ure hoje.

Chata pod Rysyjem je sicer majhna koča, ampak zato toliko bolj dobrodošla po nekaj urah vzpona, ko tako paše da malo počiješ in si vesel da ti s sabo ni treba tovorit velike količine vode…

Nad kočo smo nato sledili poti na sedlo Vaha (2340 m), kjer so se nam odprli razgledi na drugo, poljsko stran Tater in nekatere osupljive skalne vrhove, ter na sedlu zavili levo. Pot nas je še kar v zavojih vodila navzgor, mimo “pozabljene” table, ki je še nedolgo nazaj opozarjala na to da se tu nahaja meja med Slovaško in Poljsko in da je tu -čeprav že skoraj pod vrhom- pravcati mejni prehod z mejno kontrolo, nato okrog grebena, in zatem smo se končno zazrli v vršni del Rysyja – in mravljišče na njem. Vrh  je majhen, kopast in na njem ni veliko prostora, in ko na njem množica planincev za nekaj časa postane, se spremeni v pravo mravljišče, v katerem moraš prav pazit na korake in sredi katerega v fotoaparat le stežka zabeležiš kakšno dobro podobo, v katero ne bi sililo nekaj glav ali rok… Pa čeprav so razgledi iz Rysyja naravnost fantastični: onkraj vrha se ti na severni strani odkrije Morskie oko, nazaj se lahko oziraš v Mengusovsko dolino in Žabie jezero in se križaš nad potjo, ki si jo prehodil, na vzhodu se dvigujejo surove skalne stene…

No, priznati je treba, da nismo bili povsem drugačni od ostalih v tem mravljišču – tudi mi smo nekaj časa postali na vrhu. Je pač tako lepo… Potem pa smo se po isti poti vrnili nazaj proti koči pod Rysyjem, se nekateri do nje celo malo podričali po snežnem jeziku, ki vztraja nad njo, in zatem čez čas nadaljevali v dolino. Po slabi uri spusta do koče so bile pred nami še dobre tri ure poti. Nič ne pomaga če gre navzdol – pot po dolini od Popradskega plesa v Štrbske pleso se ne da motiti in gre preprosto malo navzdol in malo navzgor. Tako da na asfaltu v Štrbskem plesu po celem dnevu hoje vseeno malo začutiš kolena…

Več o Rysyju:

Rysy na Wikipediji

Rysy na spletni strani Visokih Tater

Panoramski pogledi 360° iz poti na Rysy

Rysy na gorniški spletni strani SummitPost.org

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s