Hladni vrh

Zjutraj je kazalo precej manj lepo, kot sva se nadejala. Napovedana sta bila dva lepa dneva, ampak nad hribi so se zgrinjali gosti oblaki, ki so sem in tja tudi že temneli. Tako da sva šla na pot kar malo razočarana…

Potem naju je najprej malo razvedril Rutarski gozd. Vedno je mogočen in lep: poleti, ko bukovi listi žarijo v soncu, in tudi jeseni, ko rumenijo in se debla pričnejo ovijat v zamolklo sivo barvo.

Potem sta naju razveselila Rut in Grant. Spet ju je sonce obsijalo vsakega na svoji strani hriba, in to tako močno, da se je spet zdelo kot da sije samo na njiju in da gozdovi nad njima pravzaprav čemijo v senci. Saj se pogosto tako nastavljata, ampak tako zelo obsijana pa nista bila že zelo dolgo… Najbrž vse od takrat, ko sem ju pred leti prvič tako ujel v fotografijo.

Potem pa so se oblaki spustili in Rodica je bila spet takšna kot velikokrat. Muhasta, oblačna in vetrovna… Prav nič tako prijazna kot izjemoma pred slabim letom dni. Trave pod vrhom so bile celo že ujete v zgodnjejesensko zmrzal in mimo naju je poletelo nekaj čisto pravih snežink…

 

 

Advertisements

One thought on “Hladni vrh

  1. Slučajno sm naletu na tvoj bolg. Morm pohvalt tele fotke.
    Pri nekaterih objavah (starejših) sm res začutil sivo zimo. Malokrat vidim kkšne fotke sive zime, da jih začutiš v tistem trenutku. Kr fajn če zna človek pričarat pristnot tistega časa, ker roko na srce, za fotkat tista sivina ni kej prida.

    lp

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s