Lidijčka je rekla da bi si tokrat želela it nekam “navzdol”, bolj po ravnem, na kakšen lagodnejši sprehod. In je predlagala Fabianijevo pot, češ da bodo tam tudi nas zanimale hiše in to… Ni nas bilo treba veliko prepričevat da smo kmalu šli – “trije arhitekti, da o Lidiji ne govorimo“, je komentirala…
Dan je bil lep. Sonce je sijalo v ozke Štanjelske ulice, ki so na tesno razložene po grajskem pobočju, da so skupaj z mnogimi hišami, ki se zdaj prenavljajo, dajale prav optimističen vtis. Precej drugače kot pred dvajsetimi leti, sva rekla, kolikor je že minilo kar sva s fotoaparatom in skicirko v rokah vsak mesec tavala po njih in po Kobjeglavi in Volčjem gradu in drugih vaseh… Le sem in tja je kakšen čuden “prenovitveni” detajl zbodel v oko, in malo neodločeno smo pogledovali v tla, kjer se ni ničkaj opazilo da bi prenovo objektov spremljala tudi prenova infrastrukture… Ampak mogoče tega v tako lepem in spokojnem dopoldnevu niti nismo znali opaziti.
Tudi Fabianijev ribnik na drugi strani grajskega griča je bil lepše urejen kot tedaj ko sem se potikal okrog njegove vile malo višje in jo na papirju spreminjal v dom krajanov in knjižnico. Ob njem večkrat pomislim kaj bi se zgodilo če bi ga Fabiani želel postaviti danes… Sredi Krasa, kjer je voda prava dragocenost, in sredi krajine, ki ji izraz dajejo enostavne oblike z muko klesanega kamna, postaviti ribnik “kartako”, za španciranje ob njem, in ga za povrh obdati s čipkastim okrasjem in školjko…?
Naravovarstvenikom in kulturnovarstvenikom bi se zmešalo… “Gospod…, ja saj vi ste čisto zgrešili kontekst…!”
Ampak ker ga je postavil takrat ga ti isti naravovarstveniki in kulturnovarstveniki publicirajo in varujejo in obnavljajo…
Čudna so pota arhitektova…
Ampak bistvo je da je bil dan lep. Prijeten, sončen, ravno prav topel, Štanjelske ulice ravno prav pestre in zanimive, in pot v Kobdilj ravno prav senčna in zelena. Ob vsem tem je še pomanjkanje oznak na poti, zaradi katerega smo se sprehodili še v sosednjo dolino, in dolgo iskanje odprte gostilne v okolici veliko prej zbledelo iz spomina…
u t r i n k i 