Sonce, sonce…

Po tednih dežja, sivine in turobnosti, iz katerih se je izvil komaj kakšen dan med prenapolnjenim tednom, se je sonce vendarle spet nasmehnilo…

Ko tako spet stopaš navkreber in ti pomrznjen sneg škriplje pod nogami in je okoli tebe ena sama prostrana belina in na modrem nebu žareče zimsko sonce, se ti zdi da prav čutiš, kako te preveva eno veliko olajšanje. Vsake toliko časa postaneš da bi se nadihal, se ozreš po senci, ki sledi tvojim korakom in občuduješ belo vzvalovano pobočje, ki je posejano z neštetimi sijočimi kristali. V tišini, ki te obdaja, ti kar samo od sebe pride na misel: tako nekako najbrž izgleda brezčasnost…

Advertisements

One thought on “Sonce, sonce…

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s