You are currently browsing the tag archive for the 'Korada' tag.
klikni za večjo fotografjo:
Včasih se ni potrebno odpravit v “tazaresne” hribe da bi ti bilo lepo. Včasih so dovolj že miren zimski dan, sonce nad pomrznjenimi travniki in tišina ki lebdi med zidovi pozabljenih hiš, da se ti tudi kraji v bližini pokažejo v drugačni luči. In v spokojnosti, ki veje iz njih na tem odmaknjenem koncu sveta, se ti pred očmi pričnejo izrisovat podobe ki jih doslej sploh nisi zaznal…
…je rekla zadnjič, ko sva zrla v rdeče koprenaste oblake na poznem popoldanskem nebu…
Ko sva se danes, po tednu sivine in dežja spet odpravljala iskat uteho k najinem “obližu“, sva potihem upala da mu jih je v prejšnjih dneh nekaj malega zmanjkalo, ko je obiskal otroke, in da bo spet zakuril v svoji peči. In čeprav so nama temne in zamolkle poznojesenske barve vse naokrog govorile naj ne upava preveč, je zgleda na nekaj piškotov vendarle res pozabil. In je nebo za kratek čas spet rdeče zažarelo… Bolj na rahlo sicer kot pred tedni, a vendar čisto dovolj da se je še hlad počasneje spuščal na zemljo…
Korado imava velikokrat za nekakšen »obliž« na rano kadar ne moreva kam drugam, ali pa kadar se nič ne zmenimo ali pa je vreme slabo. In mogoče naju ravno zaradi tega vsake toliko preseneti s podobami ki so prav tako krasne kot one druge iz »tazaresnih« hribov. Kot nekdo ki bi ga nehote in po krivici zapostavljal in se potem ravno zaradi tega da bi ti dokazal tvojo zmoto, potrudi in izkaže…
Tokrat se je spet enkrat. In bila sva ji prav hvaležna. Tako da sva potem, ko je sonce že zašlo, še malo obsedela na klopci ki smo jo postavili v sklopu poti med tremi svetišči in od koder se vidi tako Stara gora kot Sveta gora, in kar še malo gledala barve na nebu.
Zadnji komentarji