You are currently browsing the tag archive for the 'jesen' tag.

Rodica je bila taka, kot največkrat: na pobočjih še topla in sončna, na vrhu pa vetrovna in na trenutke meglena. Pa se nisva dala: pod vrhom sva se stisnila na zavetnejšo polico in nalašč pomalicala s pogledom na Rut in Grant pod seboj…

Nazaj grede sva se sprehodila po Rutu. Med hišami je pihljal rahel veter, sem in tja so se po cesti kotalili orehi, nekje tepke, barve hiš in dreves kot da bi postajale temnejše. Zdelo se je da že diši po jeseni…

 

Res je kar sem napisal že lani: jesen je najbrž najlepša prav na Slemenovi špici…

Jesen je najbrž najlepša na Slemenovi špici. Večkrat sva rekla da bova šla tudi letos tja gor, poležat na soncu v tisti travi. In smo res šli. Malo prej kot lani, ker letos itak vse prehiteva, in uspelo nam je naciljat pravi vikend. Lep in sončen, ravno pravi čas ko so barve najlepše in še ne začnejo temnet. Že pot med macesni je lepa, ko se tam na jasi pod vrhom špice zlekneš v travo je pa sploh krasno. Na eni strani Mojstrovka, da smo se lahko spominjali lezenja po Hanzovi poti, na drugi strani Jalovec in Kotovo sedlo, da smo se smejali “samo dvajsetim metrom zajle po ravnem” ki so se jim potem pridružile še tiste druge pozabljene dolge in navpične zajle, in to ravno v dežju… Med vsem tem pa rumeni macesni, sonce, kavke ki so Srečkotu jedle iz dlani, in eno samo tiho veselje…

Naj bo tole prvi utrinek v tem blogu. Tistega sobotnega popoldneva pred mesecem dni se nama je jesen v resnici prvič pokazala v svojih lepih barvah…

Šla sva na Šentviško planoto, merit objekt za katerega bo treba pripravit projekt za obnovo. Nisva bila prav preveč razpoložena, ampak ko sva se popoldan vračala so naju potem začele prevzemat barve dreves ob cesti. Žive, pestre… da sva postala še midva bolj dobre volje. 

In sva potem rekla da če sva že tu pa pejva še na Ponikve, pogledat “našo” vežico ki jo zidajo zraven Plečnikove cerkvice.

Na ovinek pod cerkvico, tam kjer se pogled odpre proti Tolminu in naprej, sva pripeljala ravno ko se je sonče začelo pripravljat k zahodu. Ob pogledu ki sva ga zagledala nisva vedela ali bi samo obstala in gledala, ali bi fotografirala, ali pa morda kaj tretjega… 

Rdeče niti utrinkov