Vedno znova se mi misli vračajo v začetek poletja, ko je bilo vse še lepo in pred nami in nas je Hilarij peljal v Hercegovino, in smo tam spoznali Morine…
Morine so planina v Hercegovini, nedaleč stran od Nevesinja, v Cervanjskem pogorju na višini okrog 1200m. Ena sama prostrana kraška planota ki je vzvalovana v številne “griče” in vrtače, med katerimi se vije makadamska pot ki je bila včasih glavna pot med Mostarjem in Sarajevom. Največji del planjav prekrivajo pašniki, po katerih se pasejo tropi ovac ki jih pastirji vsak dan naženejo iz svojih staj. Te so pravi primer ljudske arhitekture – zgrajene so iz materialov in predmetov, ki so bili v tistem trenutku pri roki in ki lahko služijo trenutnim potrebam. Del travnikov tudi kosijo za krmo ki je potrebna v dolini zato se v mehko podobo vzvalovanih pašnikov zarisujejo ravne linije pokošenih površin, ki naredijo pokrajino še bolj zanimivo…
Pozimi na planini skoraj ni življenja ker so zime ostre in polne snežnih zametov, pa tudi poleti v življenju pastirjev najbrž ni veliko prostora za lepoto. Drugače pa je če lahko planino doživiš kot obiskovalec: prostranost pašnikov, občutek prvinskosti, šum vetra ki veje skozi travo… Ko večerno sonce čez vse to razlije zlatorjavo barvo se Morine zdijo kot poezija…
Ni čudno če jih zato imenujejo tudi »Evropski Tibet«…
V spodnjem filmčku so zbrane podobe ki smo jih doživeli ob našem obisku Morin…
3 comments
Comments feed for this article
12 november 2007 at 10:54
žarko rovšček
Dragi Božo!
Nisem vedel za to tvojo zadevo na internetu. Tokrat sem si jo na Milenino pobudo prvič ogledal. V celoti mi je všeč zato, ker vidim, da ti gore pomenijo nekaj več kot le pretegovanje “zasedenih” mišic. Tudi sam jih jemljem tako: torej ne le kot dobrodošlo rekreacijo ampak tudi duhovno, vizuelno in še kako drugače. Včasih, ob njihovem intenzivnem doživljanju, se mi od nekod, kdove od kje, v misli prikrade še kakšna veličastna muzika – orkestralna spremljava iz ozadja, bi rekel. Take – celovite – me bogatijo že celo življenje in vesel sem, da še koga. Tvoje impresije (vizuelne in besedne) mi dokazujejo, da jih sprejemaš in častiš globoko in občuteno. To si v vsej svoji lepoti tudi zaslužijo. Iskrene čestitke in srečno pot – Žarko Rovšček.
13 november 2007 at 6:06
bozzo
Pozdravljen, Žarko! Res je kot praviš: če bi šlo samo za razgibavanje bi to lahko počeli na sobnem kolesu pred televizorjem. Ampak tam nikoli ne zaslišiš tistega “orkestra”…
Tudi tebi srečno!
6 februar 2008 at 6:55
Hilarij Slovenija
[...] Že pred nekaj časa sem omenil, da je bil Hilarij na pripravah za Peking 2008 na Morinah nad Nevesinjem. Prijatelj Božo in ostali, katere je vodil po teh krajih, ima to lepo opisano v njegovem blogu: Planina Morine [...]