Naj bo tole prvi utrinek v tem blogu. Tistega sobotnega popoldneva pred mesecem dni se nama je jesen v resnici prvič pokazala v svojih lepih barvah…

Šla sva na Šentviško planoto, merit objekt za katerega bo treba pripravit projekt za obnovo. Nisva bila prav preveč razpoložena, ampak ko sva se popoldan vračala so naju potem začele prevzemat barve dreves ob cesti. Žive, pestre… da sva postala še midva bolj dobre volje. 

In sva potem rekla da če sva že tu pa pejva še na Ponikve, pogledat “našo” vežico ki jo zidajo zraven Plečnikove cerkvice.

Na ovinek pod cerkvico, tam kjer se pogled odpre proti Tolminu in naprej, sva pripeljala ravno ko se je sonče začelo pripravljat k zahodu. Ob pogledu ki sva ga zagledala nisva vedela ali bi samo obstala in gledala, ali bi fotografirala, ali pa morda kaj tretjega…